Človekovo obnašanje je domala zmeraj motivirano, to pomeni, da obstaja za vsako človekovo aktivnost nek razlog, nek vzrok.

Človekovo dejavnost spodbujajo in usmerjajo potrebe in motivi.

Potreba je stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči določeno pomanjkanje (ali presežek) snovi v telesu ali informacij v duševnosti. Človek to občuti kot nelagodnost, napetost, pojavi se težnja, da bi ta primanjkljaj nadomestil, to nelagodje odpravil in uravnovesil stanje - težnja po zadovoljitvi potrebe.

Motiv je doživeta potreba, usmerjena k določenemu cilju. Je notranja sila v človeku, ki ga usmerja v akcijo. Ta sila je rezultat napetosti, ki jo povzroča nezadovoljena potreba.

Cilji so predmeti in situacije, za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili našo potrebo.