| |
| |
Biološko orožje je bilo v preteklosti redko uporabljeno. Prvi znani primer uporabe biološkega orožja je iz 14. stol., ko je vojska med obleganjem pristaniškega mesta Kaffa v Črnem morju, čez mestno obzidje katapultirala trupla ljudi, ki so umrli zaradi kuge. Prav tako je izvedla napad na tokijski podzemni železnici z živčnim strupom sarinom.
Leta 1972 je bilo s Konvencijo o biološkem orožju prepovedano razvijanje tovrstnega orožja, vendar Američani ugotavljajo, da se leta 1989 vsaj 10 držav in leta 1995, 17 držav ni držalo tega dogovora. 13. januarja 1993 je v Parizu 150 držav sveta podpisalo Konvencijo o kemičnem orožju, ki prepoveduje razvoj, proizvodnjo, kopičenje zalog in uporabo kemičnega orožja, ter o uničenju vseh zalog tega orožja. Konvencijo je ratificirala tudi Slovenija in je, čeprav nimamo kemičnega orožja, vključena v Svetovno organizacijo za prepoved kemičnega orožja, ustanovljeno leta 1997 v Haagu.
OROŽJA ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE
Kot orožje za množično uničevanje se lahko uporablja: (1) mikroorganizme ali glive, ki povzročajo pri človeku čim hujše bolezni, ga s tem ubijejo ali onesposobijo; so pa lahko naravni ali biotehnološko spremenjeni; (2) biološko pridobljene snovi, ki so največkrat produkt metabolizma bakterij ali gliv, lahko pa tudi rastlin, in zastrupijo človeka do take mere, da ga ubijejo ali za določen čas onesposobijo, ter (3) umetno pridobljene snovi ali kemično orožje, ki so podobne naravnim substancam, kot so nevro- in citotoksini.
BIOTOKSINI
Metaboliti nekaterih bakterij, gliv ali rastlin lahko povzročajo hude zastrupitve s pogostim smrtnim izidom. Prav zato so bili biotoksini vedno zanimivo področje raziskav za namene biološkega orožja.
Butulinum toksin
Strogo anaerobni in sporogeni bacili iz rodu Clostridium, ki jih normalno najdemo v prsti in prebavilih živali in človeka. Povzročajo lahko hude bolezni, kot so: butulizem, tetanus, plinska gangrena, zastrupitve s hrano …
Butulizem
Butulizerm
je posledica zastrupitve z eksotoksinom, ki ga izdeluje bakterija Clostridium butulinum. Bakterije se razmnožujejo in kopičijo toksin v recimo slabo konzervirani hrani. Toksin butulinuma (tipi A, B, C, D, E, F in G) je protein. Je najmočnejši znani strup na Zemlji. 1 mg očiščenega toksina tipa A, ki bi ga razpršili in vdihnili, bi umoril milijon ljudi.
Aflatoksin
Aflatoksin je strup, ki ga proizvajajo nekatere plesni. Je karcinogen. Povzročal naj bi raka na jetrih. Kot počasen strup je lahko potencialno biološko orožje .
Ricin
Ricin je strup, prisoten v semenu rastline Ricinus communis. Ricin deluje na ribosome v celicah in inhibira sintezo proteinov. Deluje kot počasni strup, smrt pa nastopi zaradi pomanjkanja specifičnih beljakovin npr. encimov .
Kemično orožje
Kemično orožje je orožje, pri katerem se uporablja toksične lastnosti snovi za fizični ali fiziološki napad na žrtev. Združeni narodi so leta 1969 kemično orožje opredelili kot “… snovi, bodisi v plinastem, tekočem ali trdnem agregatnem stanju, ki so uporabne zaradi direktnega strupenega vpliva na ljudi, živali in rastline …” V Konvenciji o kemičnem orožju pojem kemično orožje ne vključuje zgolj toksičnih snovi, temveč tudi streliva in ostalo opremo, ki je potrebna za njihovo uporabo. Toksične spojine so po njihovi definiciji “… vse kemikalije, ki lahko s svojim kemičnim vplivom na življenjske procese povzročijo smrt, začasno izgubo zmožnosti za delo ali kakršnokoli trajno poškodbo ljudi in živali.”
Kemično orožje oz. toksične snovi lahko delimo v naslednje glavne skupine: (1) živčni strupi, (2) mehurjevci, (3) solzilci, (4) psihomimetična sredstva, (5) vodikov cianid in (6) potencialne snovi, ki bi bile uporabne za množično uničevanje. Nekateri viri navajajo kot kemično orožje tudi biotoksine. Snovi, ki so danes registrirane kot kemično orožje, so redko plini. Običajno so tekočine ali celo trdne snovi, ki se uporabljajo razpršene v aerosol. Drug izraz za kemično orožje – vojni plini, izhaja iz uporabe fosgena in klora v prvi svetovni vojni. Izraz ni točen, saj te snovi v glavnem niso v plinastem agregatnem stanju.
|
| |
|
|
